Ameriški predsednik Donald Trump je začetek leta 2026 zaznamoval z ostrimi napadi na javnomnenjske raziskave, ki so pokazale upad njegove priljubljenosti na 36 odstotkov. Trump je na družbenem omrežju Truth Social trdil, da so ankete prirejene in da njegova dejanska podpora znaša 64 odstotkov, obenem pa je Združene države Amerike opisal kot »najbolj vročo« državo z močnim gospodarstvom in vojsko. Njegovo prvo leto drugega mandata so zaznamovali številni spori, vključno z vetom na dvostranski zakon o zagotavljanju pitne vode v Koloradu, kar je guverner Kalifornije Gavin Newsom označil za sramotno dejanje. Administracija se obenem sooča z resnimi pravnimi pritiski glede razkritja dokumentov o pokojnem Jeffreyju Epsteinu. Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Pam Bondi poskuša pregledati več kot pet milijonov strani gradiva, medtem ko žrtve in politiki opozarjajo na zamujanje zakonsko določenih rokov. Posebni tožilec Jack Smith je v svojem pričanju pred kongresom zagovarjal preiskave proti Trumpu, medtem ko kritiki opozarjajo na predsednikovo domnevno upadanje kognitivnih sposobnosti in težave z budnostjo na uradnih dogodkih. Napetosti so se razširile tudi na področje kulture in zabave, saj je Trump javno napadel igralca Georgea Clooneyja po njegovi odločitvi za selitev v Francijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social ponovno izrazil dvom v verodostojnost javnomnenjskih raziskav, potem ko so te pokazale upad njegove podpore. Trump trdi, da je njegova dejanska stopnja odobravanja 64-odstotna, kar je znatno več od podatkov agencije The Trafalgar Group in drugih raziskovalnih institucij, ki mu pripisujejo med 36 in 50 odstotkov podpore. Poleg polemik glede anket se administracija spopada s hudimi kritikami zaradi zamud pri objavi dokumentov, povezanih s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom. Čeprav zakon določa stroge roke za razkritje, ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Pam Bondi pregleduje še dodatnih 5,2 milijona dokumentov, kar je sprožilo ogorčenje žrtev in opozicijskih demokratov. Napetosti so se zaostrile tudi na kulturnem in političnem področju. Trump je s serijo izvršnih ukazov in vetov, ki so po mnenju kritikov politično motivirani, kaznoval nekatere zaveznike, ki so se mu uprli pri vprašanju dosjejev Epstein. Med njimi je republikanska poslanka Lauren Boebert, ki ji je predsednik vložil veto na zakon o vodovodni infrastrukturi v Koloradu. Hkrati se predsednik zapleta v osebne spore z znanimi osebnostmi, nazadnje z igralcem Georgem Clooneyjem, in nadaljuje s spornimi imenovanji lojalistov v zvezne komisije, kar kritiki označujejo za spodkopavanje demokratičnih institucij in svobode govora.

Donald Trump je novo leto 2026 proslavil na svojem posestvu Mar-a-Lago s slavnostno zabavo, kjer je potekala dražba slike Jezusa Kristusa, ki jo je umetnica Vanessa Horabuena naslikala v živo. Slika je bila prodana za 2,75 milijona dolarjev v dobrodelne namene. Zabave se je udeležil tudi izraelski premier Benjamin Netanyahu s soprogo.

Predsednik Donald Trump je novo leto 2026 praznoval na svojem posestvu Mar-a-Lago s slavnostno zabavo, kjer je potekala dražba slike Jezusa Kristusa. Slika, ki jo je umetnica Vanessa Horabuena ustvarila v živo, je bila prodana za 2,75 milijona dolarjev. Dražbe se je udeležil tudi izraelski premier Benjamin Netanyahu s soprogo.

Objavljeni so bili članki o najzabavnejših trenutkih Donalda Trumpa v letu 2025, ki ga prikazujejo kot ikonično figuro v ameriški zgodovini. Hkrati pa se pojavljajo razhajanja znotraj gibanja MAGA, pri čemer Marjorie Taylor Greene izraža razočaranje nad Trumpom in sistemom kot celoto.

Predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social ostro zavrnil rezultate javnomnenjskih raziskav, ki kažejo na upad njegove priljubljenosti, in jih označil za prirejene. Kljub uradnim podatkom agencije Gallup, ki mu pripisujejo 36-odstotno podporo, Trump trdi, da je njegova dejanska priljubljenost 64-odstotna. V svojem značilnem slogu je Združene države Amerike označil za "najbolj vročo" državo na svetu, pri čemer je izpostavil domnevne uspehe na področju nadzora meja in gospodarstva. Znotraj Republikanske stranke se medtem krepijo razpoke, saj podpredsednik JD Vance kljub vlogi morebitnega naslednika ne uživa enotne podpore. Trumpova administracija se sooča tudi z resnimi očitki glede zamud pri objavi dosjejev Jeffreyja Epsteina, kar je povzročilo upor celo med nekaterimi najzvestejšimi republikanskimi zavezniki, kot je Lauren Boebert. Dodatno napetost vnašajo predsednikovi nedavni vetoje na dvostransko zakonodajo, kar mnogi razumejo kot povračilni ukrep proti političnim nasprotnikom znotraj lastnih vrst. Kritike letijo tudi na račun domnevne politizacije ministrstva za pravosodje pod vodstvom Pam Bondi, ki napoveduje preiskave proti uradnikom prejšnjih administracij. Medtem ko Trump nadaljuje s pomilostitvami zvestih sodelavcev in kaznjencev s povezavami v podzemlju, se v javnosti pojavljajo vprašanja o njegovem zdravstvenem stanju in sposobnosti za vodenje države, saj naj bi pomočniki v Beli hiši skrajševali sestanke zaradi predsednikove utrujenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je vložil veto na zakon, ki bi razširil ozemlje plemena Miccosukee na Floridi, kar je utemeljil z njihovo domnevno obstrukcijo vladnih politik priseljevanja. Odločitev sledi tožbi plemena in okoljevarstvenih skupin, ki so zahtevale strožjo presojo vplivov na okolje za projekt pridržalnega centra v močvirju Everglades, ki ga je Trump poimenoval »Aligator Alcatraz«. Predsednik je v sporočilu kongresu poudaril, da zvezna vlada ne bo financirala projektov za posebne interese, ki niso usklajeni z odstranjevanjem tujcev s kriminalno preteklostjo. Hkrati so se v javnosti pojavile nove kritike in nenavadne napovedi glede predsednikove prihodnosti. Dokumentarist Ken Burns je v pogovoru za Financial Times izrazil sram nad nerazumevanjem ameriške zgodovine in Trumpa označil za »žalitev zgodovinskega spomina«. V Peruju pa je skupina šamanov med tradicionalnim obredom napovedala, da se mora država pripraviti na resno poslabšanje Trumpovega zdravja v letu 2026. Te napovedi sovpadajo z razpravami o njegovi starosti, saj bo predsednik takrat dopolnil 80 let. Znotraj republikanske stranke se pojavljajo tudi notranja trenja, saj kongresnik Thomas Massie preverja podporo javnosti za morebitno ustavno obtožbo državne tožilke Pam Bondi. Razlog za to je njeno domnevno neustrezno ravnanje s spisi Jeffreyja Epsteina, saj kljub zakonskim zahtevam in predvolilnim obljubam javnosti še niso bili razkriti vsi ključni dokumenti, kar sproža nezadovoljstvo na obeh polih ameriške politike.

Ameriški predsednik Donald Trump se v drugem mandatu sooča z naraščajočimi pritiski znotraj lastne stranke in civilne družbe. Republikanski kongresnik Thomas Massie je začel preverjati podporo za morebitno ustavno obtožbo državne tožilke Pam Bondi zaradi njenega ravnanja v primeru dosjejev Jeffreyja Epsteina. Bondi je tarča kritik, ker naj bi kljub prvotnim obljubam o transparentnosti zanikala obstoj seznama strank, kar je povzročilo ogorčenje v obeh političnih polih. Hkrati je administracija prekoračila zakonske roke za objavo dokumentov, ki jih zahteva zakon o preglednosti dosjejev Epstein. Napetosti se stopnjujejo tudi na področju kulture in prava. Dokumentarist Ken Burns je ostro kritiziral Trumpa in ga označil za »žalitev zgodovine«, medtem ko pravni strokovnjaki opozarjajo na proces t.i. »sanewashinga« oziroma normalizacije ekstremizma s strani vrhovnega sodišča pod vodstvom Johna Robertsa. Poleg ideoloških sporov Trumpova administracija izvaja konkretne povračilne ukrepe; predsednik je z uporabo veta kaznoval pleme Miccosukee zaradi nasprotovanja gradnji pridržalnega centra na Floridi, v prestolnici pa je preklical pogodbo neprofitni organizaciji za upravljanje javnih igrišč za golf, kar odpira pot neposrednemu vplivu predsednika na te površine.

Republikanska stranka se na začetku leta 2026 spopada z globoko notranjo krizo in upadom javne podpore, kar resno ogroža njeno večino v predstavniškem domu pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Politični analitiki in nekdanji visoki uradniki, med njimi bivši guverner Ohia John Kasich, opozarjajo, da bi stranka lahko utrpela zgodovinski poraz. Glavni razlogi za pesimizem so naraščajoči življenjski stroški, neizpolnjene obljube o znižanju cen energije ter vztrajne polemike glede povezav predsednika Donalda Trumpa z zadevo Epstein. Dodatne napetosti povzročajo neuspehi na področju zunanje politike, kjer obljubljeni mirovni sporazumi v Ukrajini in Gazi ostajajo nedosegljivi, ter Trumpovi kontroverzni izvršni ukrepi, kot je veto na zakonodajo indijanskega plemena Miccosukee zaradi nasprotovanja njegovemu projektu detencijskega centra. Znotraj stranke se krepijo razkoli; kongresnik Thomas Massie celo preverja podporo za ustavno obtožbo proti državni tožilki Pam Bondi zaradi njenega ravnanja z dokumenti o Epsteinu. Novembrske lokalne volitve v Virginiji in New Jerseyju so že nakazale preobrat v razpoloženju volivcev, ki se vse bolj osredotočajo na vprašanja cenovne dostopnosti in zdravstvenega varstva.

Donald Trump je branil svojo energijo in zdravje v intervjuju za The Wall Street Journal ter razkril, da je opravil CT pregled in ne MRI. Bela hiša je uvedla krajše sestanke zaradi zaskrbljenosti glede Trumpovega dremeža med javnimi dogodki. Trump imenuje tudi zveste podpornike brez strokovnega znanja v komisijo za projekte v Washingtonu, D.C. Jack Smith je spodkopal pričanje ključne priče odbora za 6. januar.

Ameriški predsednik Donald Trump se ob zaključku leta 2025 sooča z močnim upadom javnomnenjske podpore in naraščajočimi trenji znotraj Republikanske stranke, kar ogroža prihodnost stranke na vmesnih volitvah leta 2026. Analitiki poročajo o t. i. »obžalovanju kupcev« med mlajšimi volivci generacije Z, medtem ko republikanci v kongresu že kažejo znake nestrpnosti zaradi predsednikovih kontroverznih potez. Med najbolj perečimi vprašanji ostaja neodzivnost administracije pri popolnem razkritju dokumentov, povezanih s pokojnim Jeffreyjem Epsteinom, kar je spodbudilo libertarnega republikanca Thomasa Massieja k razmišljanju o ustavni obtožbi proti državni tožilki Pam Bondi. Na zunanjepolitičnem področju se Trumpova obljuba o miru v Ukrajini in Gazi krha, saj sporazumi ostajajo nedosegljivi, napetosti z Venezuelo in Iranom pa se stopnjujejo. Poleg tega je predsednik uporabil pravico do veta za blokado več neproblematičnih dvostrankarskih zakonov, kar kritiki interpretirajo kot povračilni ukrep proti političnim nasprotnikom, vključno s predstavnico Lauren Boebert in indijanskim plemenom Miccosukee. Gospodarske težave, predvsem naraščajoči stroški energije in življenjskih potrebščin, dodatno spodkopavajo Trumpovo avtoriteto, saj rezultati novembrskih guvernerskih volitev v Virginiji in New Jerseyju kažejo na prebuditev demokratskega tabora.

Politično prizorišče v Združenih državah Amerike ob koncu leta 2025 zaznamujejo naraščajoče napetosti znotraj Republikanske stranke, saj priljubljenost predsednika Donalda Trumpa strmo pada. Glavni razlogi za nezadovoljstvo volivcev so visoki življenjski stroški, sporni zunanjepolitični premiki in ponovno odpiranje vprašanj o Trumpovih povezavah z Jeffreyjem Epsteinom. Zaradi teh dejavnikov so republikanci v letu 2025 utrpeli pomembne poraze na guvernerskih volitvah v Virginiji in New Jerseyju, kar analitiki označujejo za napoved morebitnega »modrega vala« demokratov na vmesnih volitvah leta 2026. Znotraj stranke se krepijo trenja; republikanski poslanec Thomas Massie preučuje možnost ustavne obtožbe proti državni tožilki Pam Bondi zaradi njenega ravnanja v primeru Epsteinovih datotek. Hkrati se pojavljajo ugibanja o Trumpovem nasledniku, pri čemer podpredsednik JD Vance ne uživa polne podpore strankarske baze. Trump se na upadanje podpore odziva z ostrimi napadi na kritike, med katerimi sta se znašla tudi igralec George Clooney in domorodna plemena, obenem pa uporablja predsedniški veto za kaznovanje političnih nasprotnikov. Kritiki opozarjajo, da Trumpova politika »MAGA na zadnjem mestu« zanemarja delavski razred, ki mu je obljubil izboljšanje gospodarskega položaja.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v zaprtem zaslišanju pred kongresom izjavil, da se vstaja 6. januarja na Kapitolu ne bi zgodila brez Donalda Trumpa. Smith je Trumpa označil za najbolj odgovorno osebo v zaroti za razveljavitev izidov volitev 2020.

Predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 s precejšnjimi zunanjepolitičnimi in notranjepolitičnimi težavami, ki so resno omajale njegovo priljubljenost. Po poročilih iz Washingtona se njegova administracija bori z neizpolnjenimi obljubami o končanju vojn v Ukrajini in Gazi, hkrati pa naraščajo napetosti z Venezuelo in Iranom. Notranje trenja v Republikanski stranki so se zaostrila, zlasti zaradi vprašanja ustavne obtožbe državne tožilke Pam Bondi, ki jo zaradi ravnanja v primeru Epstein predlaga republikanec Thomas Massie. Javnomnenjske raziskave kažejo na dramatičen upad podpore, zlasti med generacijo Z in latinskoameriškimi volivci, kar zbuja strah pred zgodovinskim porazom republikancev na vmesnih volitvah leta 2026. Trumpovi poskusi gerrymanderinga in osebni napadi na kritike, kot je George Clooney, dodatno polarizirajo javnost. Medtem ko se podpredsednik JD Vance omenja kot morebitni naslednik, znotraj stranke ni enotne podpore njegovi kandidaturi. Naraščajoči življenjski stroški in energetska kriza so postali osrednja točka kritik, ki jih s pridom izkoriščajo demokrati, ki so že zabeležili pomembne zmage na lokalnih ravneh.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v pričevanju pred kongresom izjavil, da se napad na ameriški Kapitol 6. januarja ne bi zgodil brez Donalda Trumpa. Republikanski komentatorji so poskušali diskreditirati Smithovo pričevanje o njegovih preiskavah Trumpa.

Žrtev Jeffreyja Epsteina je kritizirala administracijo Donalda Trumpa zaradi zamude pri objavi vseh vladnih dokumentov, povezanih s primerom Epstein. Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal branil svojo energijo in zdravje ter razkril, da je bil oktobra pregledan s CT, ne z MRI. Poleg tega poročajo, da Trump razmišlja o pomilostitvah oseb, vpletenih v preiskavo Roberta Muellerja. Prav tako je Trump izdal izvršni ukaz, s katerim je sežiganje ameriške zastave razglasil za zločin, kar je povzročilo nasprotovanje glede svobode govora.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je bila prisiljena umakniti iz pravnega postopka, s katerim je želela odvzeti nadzor nad kalifornijsko Nacionalno gardo demokratičnemu guvernerju Gavinu Newsomu. Pravosodno ministrstvo ZDA je na prizivnem sodišču devetega okrožja umaknilo zahtevo za federalizacijo enot, ki bi jih Trump uporabil za zaščito imigracijskih agentov pred protestniki med racijami. Odločitev sledi dvomom vrhovnega sodišča o pravni teoriji federalizacije vojaških sil, Newsom pa je potezo označil za konec nezakonite taktike ustrahovanja. Hkrati se Trumpovo pravosodno ministrstvo spopada z ogromnim logističnim izzivom pri pregledu več kot pet milijonov strani dokumentov, povezanih s preiskavo pokojnega Jeffreyja Epsteina. Ministrstvo, ki ga vodi Pam Bondi, poskuša zaposliti okoli 400 pravnikov, da bi zadostili zakonskemu roku za objavo dosjejev, ki ga je določil kongres. Poleg tega se krepijo politične napetosti zaradi novih preiskav proti nekdanjim obveščevalnim uradnikom, ki so preiskovali rusko vmešavanje v volitve leta 2016, kar kritiki označujejo za politično motivirano maščevanje Trumpove administracije.

Žrtev Jeffreyja Epsteina je kritizirala Donalda Trumpa in njegovo administracijo zaradi neizdaje vladnih dokumentov, povezanih s primerom Epstein, do decembra. Ameriško ministrstvo za pravosodje se je borilo z rekrutiranjem več sto odvetnikov, da bi prečesali dodatnih 5,2 milijona strani dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina.

Ameriško pravosodno ministrstvo je razkrilo, da razpolaga z okoli 5,2 milijona strani dokumentov, povezanih s pokojnim obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom, ki jih še ni pregledalo ali objavilo. Ministrstvo je s tem zamudilo zakonski rok, ki ga je določil zakon o preglednosti datotek Epstein, sprejet lanskega novembra. Zakon je zahteval objavo vseh nerazvrščenih zapisov in komunikacij do 19. decembra, vendar je ministrstvo do tega datuma objavilo le približno 100.000 strani, kar predstavlja manj kot dva odstotka celotnega inventarja. Zaradi obsežnih zamud in obtožb o nezakonitem prikrivanju informacij se v ameriškem kongresu že krepijo pritiski. Republikanski poslanec Thomas Massie in demokrat Ro Khanna vodita razprave o morebitni uveljavitvi postopka zaradi žalitve kongresa zoper pravosodno ministrico Pam Bondi. Ministrstvo je v odziv na kritike začelo pospešeno zbirati skupino 400 pravnikov, ki bi se posvetili izključno pregledovanju dokumentacije. Primer Jeffreyja Epsteina še naprej sproža vprašanja o vpletenosti visokih političnih in družbenih osebnosti, saj so bili v prejšnjih objavah omenjeni posamezniki, kot je nekdanji predsednik Bill Clinton.

V Združenih državah Amerike je administracija predsednika Donalda Trumpa sprožila vrsto obsežnih pravnih postopkov, ki so usmerjeni tako proti nekdanjim visokim obveščevalnim uradnikom kot proti določenim skupinam priseljencev. Zvezni tožilec Jason Reding Quiñones, ki velja za tesnega zaveznika predsednika Trumpa in pravosodne ministrice Pam Bondi, vodi preiskavo proti nekdanjim vodilnim osebam FBI in obveščevalnih služb, vključno z Johnom Brennanom in Jamesom Clapperjem. Preiskava se osredotoča na njihovo vlogo pri preučevanju ruskega vmešavanja v volitve leta 2016, medtem ko kritiki, kot je nekdanja tožilka Barbara McQuade, opozarjajo na politično motivirano maščevanje brez ustrezne pravne podlage. Hkrati je ministrstvo za domovinsko varnost začelo izvajati revizije državljanstev ameriških državljanov somalijskega porekla zaradi sumov priseljenskih prevar. Pomočnica sekretarja Tricia McLaughlin je potrdila, da lahko ugotovljene nepravilnosti vodijo do odvzema državljanstva oziroma denaturalizacije. Direktor FBI Kash Patel je ob tem napovedal povečanje števila preiskovalcev v Minnesoti, ki velja za središče somalijske skupnosti, zaradi domnevnih zlorab zveznih sredstev. Ti ukrepi odražajo zaostreno politiko Trumpove administracije na področju priseljevanja in notranjega nadzora, kar sproža burne odzive v ameriški pravni in politični javnosti.

Preživela žrtev Jeffreyja Epsteina je kritizirala predsednika Trumpa in njegovo administracijo zaradi počasnega objavljanja vladnih dokumentov, povezanih s primerom Epstein. Trump je v intervjuju branil svojo energijo in zdravje ter razkril, da je bil oktobra pregledan s CT-jem, ne z MRI-jem. Pojavile so se tudi informacije, da Trump razmišlja o pomilostitvah oseb, vpletenih v preiskavo Roberta Muellerja. Poleg tega je Trump avgusta izdal izvršni ukaz, ki prepoveduje sežiganje ameriške zastave, s čimer je izzval precedens Vrhovnega sodišča ZDA.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je napovedala obsežne preiskave nekdanjih uradnikov iz administracij predsednikov Baracka Obame in Joeja Bidna. Po njenih besedah so bili ti vpleteni v "oboroževanje vlade" oziroma politizacijo pravosodnih organov za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Bondijeva je v pisnem intervjuju poudarila, da zvezni tožilci in agenti pod njenim vodstvom aktivno preiskujejo primere po vsej državi, ki jih je označila za desetletni madež na ugledu ZDA. Pri tem je pohvalila predsednika Donalda Trumpa, ker naj bi omogočil popravo škode, ki sta jo Ministrstvo za pravosodje (DOJ) in zvezni preiskovalni urad FBI domnevno povzročila z uporabo prekomernih pravnih postopkov in operacij. Sočasno so se v javnosti pojavili sodni dokumenti, ki mečejo senco na delovanje trenutne administracije pod vodstvom Trumpa. Sodnik Waverly D. Crenshaw Jr. je razkril dokumente, po katerih naj bi urad namestnika pravosodnega ministra Todda Blancha neposredno vplival na pregon Kilmarja Ábrega Garcíe, migranta, ki ga je vrhovno sodišče pred tem zaščitilo pred deportacijo. Obramba trdi, da gre za maščevalen pregon, potem ko je bila administracija prisiljena Garcío vrniti v državo iz Salvadorja. Ti dogodki dodatno poglabljajo spore glede neodvisnosti pravosodnih institucij v ZDA in njihove morebitne vloge v političnih spopadih.

Združene države Amerike so v zadnjih petih mesecih znatno povečale svojo vojaško prisotnost v mednarodnih vodah Karibskega morja, kar je sprožilo nove napetosti z Venezuelo. Ameriška administracija operacijo utemeljuje kot okrepljen boj proti trgovini z drogami, v okviru katerega so z vojaškimi letali in plovili uničili več kot 30 čolnov, domnevno povezanih z narkokarteli. Poleg tega so ameriške sile zasegle več naftnih tankerjev, ki so kršili sankcije, uvedene proti venezuelskemu režimu. Akcija se je stopnjevala po avgustovski odločitvi Washingtona, da poveča nagrado za prijetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura na 50 milijonov dolarjev, saj ga obtožujejo narkoterorizma. Vlada v Caracasu je vojaški premik označila za neposredno grožnjo suverenosti in poskus nasilne menjave režima. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump avgusta lani odobril uporabo vojaške sile proti latinskoameriškim kartelom, ki so bili označeni za teroristične organizacije. V operaciji sodeluje približno 4000 vojakov, številne ladje in zračna plovila, kar predstavlja eno največjih mobilizacij v regiji v zadnjih letih. Venezuelski predsednik Maduro medtem trdi, da gre za imperialistični pritisk, ki ga podpira domača opozicija.

Po novem poročilu je administracija Trumpa pridobila dostop do osebnih podatkov oseb, za katere je znano, da so v Združenih državah nezakonito. Razkrito je bilo tudi, da so visoki uradniki Ministrstva za pravosodje spodbudili obtožnico proti Kilmarju Abrego Garcii, domnevnemu članu tolpe MS-13 in osumljencu za tihotapljenje ljudi, šele po pomotoma izvedeni deportaciji.

Donald Trump se je trudil vplivati na volilne izide leta 2026 s prerisovanjem kongresnih okolišev v republikanskih državah. Njegova energetska politika naj bi poslabšala življenjske stroške, kar mu povzroča težave. Demokrati so dosegli presenetljivo zmago v republikanski državi, kar analitike navdaja s skrbmi glede padanja Trumpove podpore.

Nekdanja članica scientološke cerkve Leah Remini je v odzivu na poročanje konservativnega voditelja Ericka Ericksona opozorila na domnevno povečano prisotnost pripadnikov te organizacije v ožjem krogu predsednika Donalda Trumpa. Erickson je prek družbenega omrežja X izpostavil, da se je v zadnjih dneh v predsednikovi bližini nahajalo vsaj pet scientologov, kar je Remini označila za izjemno nevarno in potrdila kot dejansko infiltracijo v zvezno vlado. Čeprav natančna imena vseh vpletenih niso bila takoj razkrita, se v javnosti že dlje časa omenjajo povezave nekaterih visokih uradnikov s to sporno organizacijo, med njimi tudi pravosodne ministrice Pam Bondi. Kritiki scientologijo pogosto označujejo za manipulativno sekto, medtem ko njeni podporniki vztrajajo, da gre za legitimno religijo, ki svojim članom pomaga pri doseganju osebnih ciljev. Tovrstna poročila sprožajo vprašanja o vplivu netransparentnih interesnih skupin na odločevalske procese v Združenih državah Amerike.

Donald Trump naj bi zasebno priznal, da tretji mandat ni mogoč, kar je povzročilo preusmeritev pozornosti na podpredsednika JD Vancea, ki pa se sooča s težavami pri pridobivanju podpore znotraj Republikanske stranke. Thomas Massie preverja možnost ustavne obtožbe proti državni tožilki Pam Bondi. Poleg tega se Trump sooča s kritikami glede svojih izjav o "vroči državi" in trdi, da so ankete o njegovi priljubljenosti prirejene. Pojavljajo se tudi vprašanja o Trumpovi zunanji politiki in o razlogih, zakaj javnosti nikoli ni razkril svojih davčnih napovedi, kar naj bi bilo povezano s posli z Jeffreyjem Epsteinom.

Republikanec Thomas Massie preverja podporo za ustavno obtožbo državne tožilke Pam Bondi. Ugled Donalda Trumpa naj bi bil breme za republikance tudi v letu 2026. Kljub temu, da Trump ne bo kandidiral za tretji mandat, JD Vance ne prepriča republikancev. Odkrito je bilo, da so posli med Trumpom in Epsteinom skrivnostni, kar bi lahko pojasnilo, zakaj Trump noče javno objaviti svojih davkov. Pričakuje se, da bo leto 2026 burno, saj Trump še naprej deluje neovirano.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v pričanju pred kongresom izjavil, da se napad na Kapitol 6. januarja ne bi zgodil brez Donalda Trumpa. Republikanci so objavili transkript in video zapisa Smithovega zaslišanja o preiskavah Trumpa, kar je sprožilo odzive Trumpovih podpornikov.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi se je znašla pod valom kritik zaradi domnevnega zavlačevanja pri objavi dokumentov, povezanih s pokojnim obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Strokovnjaki in opozicijski politiki opozarjajo, da ministrica s svojim ravnanjem krši zakon o preglednosti datotek Epstein (Epstein Files Transparency Act), ki ga je podpisal predsednik Donald Trump. Zakon zahteva, da Ministrstvo za pravosodje v tridesetih dneh objavi vse nerazvrščene zapise, vendar Bondi po navedbah pravnih strokovnjakov postopek namerno upočasnjuje. Nekdanja zvezna tožilka Joyce Vance je opozorila, da bi se Bondi lahko soočila z resnimi sankcijami, vključno z denarno kaznijo v višini 5.000 dolarjev na dan, če ministrstvo ne bo izpolnilo zakonskih obveznosti. V skrajnem primeru bi ministrica lahko tvegala celo odvzem pravniške licence, podobno kot se je to zgodilo nekdanjemu Trumpovemu odvetniku Rudyju Giulianiju. Kritiki trdijo, da administracija poskuša prikriti določene informacije, medtem ko se v javnosti vrstijo pozivi k popolni transparentnosti glede vpletenosti vplivnih posameznikov v Epsteinove dejavnosti.

Po začasnem preimenovanju Kennedyjevega centra so številni umetniki odpovedali nastope, Richard Grenell pa je zagrozil s tožbo proti Chucku Reddu zaradi odpovedi nastopa. Gledanost podelitev nagrad Kennedy Center Honors je leta 2025 strmoglavila na rekordno nizko raven. Komedijski pisatelj si je zagotovil spletni naslov, ki ustreza novemu imenu centra po zaslugi Donalda Trumpa.

Dokumentarist Ken Burns je izrazil sram glede Trumpovega odnosa do zgodovine. Nekdanji guverner Ohia, John Kasich, meni, da bodo republikanci zaradi Trumpa izgubili predstavniški dom leta 2026. Republikanec Thomas Massie razmišlja o ustavni obtožbi proti državni tožilki Pam Bondi. Trump ponavlja trditve o prirejenih anketah in o tem, da so ZDA »vroča država«. Zunanja politika Trumpa naj bi bila velik problem leta 2026.

Donald Trump je ponovil trditev, da so ankete o njegovi priljubljenosti prirejene, hkrati pa vztrajal pri izjavi, da so ZDA "vroča" država. Pete Buttigieg meni, da se Trumpov vpliv na oblast zmanjšuje, kar poudarja težko prvo leto njegovega mandata. Leta 2026 se pričakujejo nadaljnje težave, povezane z Epsteinom in morebitno pomilostitvijo Maxwellove.

Republikanec Thomas Massie je preverjal možnost ustavne obtožbe proti državni tožilki Pam Bondi. Ugibanja o nasledniku Donalda Trumpa so se okrepila, pri čemer je JD Vance vodilni kandidat, vendar mu republikanci niso povsem naklonjeni. Trump je ponovil trditve o prirejenih anketah in komentiral, da je Združene države 'vroča država'. Razkrito je bilo, da sta imela Trump in Jeffrey Epstein sumljive poslovne dogovore, kar naj bi bil razlog, da predsednik nikoli ni javno razkril svojih davkov.

Republikanec Thomas Massie razmišlja o odstavitvi državne tožilke Pam Bondi. Ponovno so se pojavile špekulacije o povezavah med Donaldom Trumpom in Jeffreyjem Epsteinom, kar bi lahko pojasnilo, zakaj Trump nikoli ni javno razkril svojih davčnih napovedi. Nekdanji guverner Ohia, John Kasich, napoveduje, da bodo republikanci zaradi Trumpa leta 2026 izgubili večino v predstavniškem domu.

Donald Trump je na Truth Social ponovil trditev, da so ankete o njegovi popularnosti prirejene, in vztrajal pri izjavi, da so Združene države "vroča" država. Pete Buttigieg meni, da se Trumpov vpliv zmanjšuje. CBS ni upošteval Trumpove želje po preimenovanju Kennedy Centra med prenosom, ki je imel slabo gledanost. Še več izvajalcev je odpovedalo nastope v Kennedy Centru po preimenovanju, med njimi tudi jazz skupina The Cookers, zaradi česar je prodaja vstopnic upadla.

Zvezno pravosodno ministrstvo ZDA se sooča z očitki zaradi počasnega objavljanja dokumentov v zvezi s preiskavo Jeffreya Epsteina, kljub zakonu, ki zahteva popolno razkritje. Preživeli obsojajo ministrstvo zaradi nespoštovanja zakona o transparentnosti. Donald Trump je medtem pozval ministrstvo, naj razkrije imena demokratov, vpletenih v primer Epstein. Nekdanja zvezna tožilka Kristy Greenberg je predlagala, kako lahko demokratični zakonodajalci prisilijo ministrstvo k objavi vseh zahtevanih dokumentov.

Članki poročajo o različnih vidikih povezanih z Jeffreyjem Epsteinom in Donaldom Trumpom. Nekdanja odvetnica za pomilostitve Liz Oyer kritizira Trumpovo "brezobzirno" pomilostitev zločinov in opozarja na nevarnosti recidivizma pri obsojencih, povezanih sKapitolom 6. januarja. Odkrita so bila nova poročila, ki podpirajo namige FBI o Epsteinu in Trumpu, medtem ko se pojavljajo kritike glede objave dosjejev Epsteina in vpliva na žrtve. Poudarjena je tudi vloga Marca Rubia, analize kažejo na vpletenost elit in pozivajo k preiskavi ravnanja Ministrstva za pravosodje v zvezi s tem primerom.

Analitik je poročal, da se Trumpova "turneja maščevanja" seli v Belo hišo, ker naj bi ga eden od njegovih pomočnikov "ponižal". Republikanski poslanec, ki je Trumpu "trn v peti", je zbral na tisoče dolarjev s Trumpovo božično žalitvijo. Poročilo tudi navaja, da je Trump priznal, da tretji mandat "ni mogoč". V ZDA je britanski učitelj označen za teroristično grožnjo, ker je v razredu o ameriški politiki predvajal Trumpove videoposnetke.

Nove informacije razkrivajo obtožbe, da je administracija Donalda Trumpa namerno ovirala popolno razkritje dosjejev Jeffreyja Epsteina. Trdijo, da so prikrivali ključne dokumente in usmerjali Ministrstvo za pravosodje (DOJ), da bi razkrili le informacije, ki bi osramotile demokrate. Nekdanji zvezni tožilec je izpostavil poti za prisilitev DOJ k popolni objavi dosjejev. Poudarjena je bila tudi grožnja žrtvam Epsteina.

Donald Trump se je soočil s kritiko na Fox News zaradi izgubljanja podpore med ključnimi volilnimi skupinami. Analiza podatkov CNN je pokazala, da je njegova podpora med neodvisnimi volivci močno upadla. Hkrati pa se republikanci pripravljajo na težke volitve v kongres leta 2026, kar nakazuje rekordno število članov, ki ne bodo ponovno kandidirali. V Veliki Britaniji se je učitelj znašel pod pritiskom zaradi predvajanja Trumpovih videoposnetkov v razredu o ameriški politiki.

Donald Trump je sprva pozival k objavi vseh dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina, v katerih so omenjeni demokrati, kasneje pa je izrazil zaskrbljenost, da bi objava dokumentov lahko škodovala nedolžnim. Pravosodno ministrstvo ZDA je začelo objavljati dokumente v zvezi s primerom spolne zlorabe mladoletnic, v katerih so omenjeni tudi Trumpovi poleti z Epsteinovim zasebnim letalom. Trump se je kasneje distanciral od Epsteina.

Strokovnjak za pravo Douglas Letter opozarja na nevarnost, ki jo predstavlja poteza Trumpove administracije, da se dovoli prosto nošenje "orožja vojne" na ulicah Washingtona. Ministrstvo za pravosodje je tožilo policijo Washingtona zaradi prepovedi pušk AR-15, kar je sprožilo kritike glede ustavnosti te prepovedi. Hkrati se pojavljajo vprašanja o etičnosti delovanja nekaterih strokovnjakov v Trumpovi administraciji, kot je Lindsey Halligan, ki naj bi bila imenovana za pregon Trumpovih sovražnikov. Kritiki se sprašujejo, zakaj se Ameriška odvetniška zbornica in Ameriško zdravniško združenje nista odzvali na neetično vedenje strokovnjakov v Trumpovi vladi.

Beli Afrikaner iz Južne Afrike je bil presenečen, ko je bil pridržan v ZDA, kljub pričakovanjem preferencialne obravnave kot begunec pod Trumpovo administracijo. Trumpova zunanja politika se je v drugem mandatu premaknila od "America First" k intervencionizmu. Konzervativni komentator George Will je izrazil olajšanje, da se leto 2025 končuje. Trump je kritiziral objavo datotek primera Jeffreyja Epsteina in trdil, da gre za prevaro.

Po mnenju kolumnista naj bi Donald Trump ustvaril najslabše možne razmere za žrtve Jeffreyja Epsteina. Alternet.org poroča, da je 16. decembra, na rok za izpolnitev zakona o transparentnosti Epsteinovih datotek iz leta 2025, Ministrstvo za pravosodje ZDA objavilo na tisoče 'neklasificiranih' datotek o milijarderju Jeffreyju Epsteinu. Pisec iz New York Magazine pa se oklepa upanja, da je pismo Epsteina avtentično.

Objava novih dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina je ponovno obremenila nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, saj se njegovo ime pojavlja v številnih dokumentih. Objava je sprožila kritike na račun pravosodnega ministrstva zaradi počasnosti in prikrivanja informacij. Medtem se v Trumpovem taboru pojavljajo frustracije glede komuniciranja v zvezi s temi dokumenti, nekateri pa celo pozivajo k Trumpovi odstavitvi. Odkritje dodatnih milijon dokumentov je še dodatno zamaknilo zaključek postopka objave.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek pozno zvečer na svojem omrežju Truth Social ostro napadel časopis New York Times, ki ga je označil za resno grožnjo nacionalni varnosti Združenih držav. Trump je časnik obtožil širjenja laži in namernih napačnih predstavitev, kar je povezano s člankom, ki podrobno opisuje njegovo desetletno razmerje z Jeffreyjem Epsteinom.

Donald Trump je med nastopom svojega sina Dona mlajšega na dogodku Turning Point USA AmericaFest v Združenih državah Amerike (ZDA) nenavadno zagrozil z odpustitvijo. Hkrati se krepijo kritike verskih voditeljev, ki nasprotujejo Trumpovi politični agendi, ki naj bi bila v nasprotju s krščanskimi vrednotami. Nekdanji pisec govorov republikanske stranke je kritiziral Trumpovo pozno nočno "sovražno tvitanje", medtem ko mediji razpravljajo o primernih darilih za voditelje z avtoritarnimi težnjami.

Leta 2025 je Donald Trump preoblikoval Belo hišo, vključno z rušenjem vzhodnega krila za novo plesno dvorano in ponovnim okraševanjem s poceni plastičnim zlatom. Analiza je pokazala, da so se pozne nočne komične oddaje v zadnjih treh letih še bolj nagnile v levo.

Objavljeni so bili novi dokumenti v zvezi s primerom Jeffreyja Epsteina, ki vključujejo omembe Donalda Trumpa in sprožajo vprašanja o njegovi vpletenosti. Dokumenti razkrivajo več Trumpovih potovanj na Epsteinovem zasebnem letalu in vključujejo obtožbe o spolnem napadu, ki jih je Ministrstvo za pravosodje zanikalo. Objava je sprožila kritike glede načina obravnave primera s strani Ministrstva za pravosodje in zaskrbljenost glede možnega prikrivanja informacij. Prav tako so se pojavile kritike glede močnih redakcij v dokumentih in počasnega tempa objave, kar je povzročilo nezadovoljstvo med žrtvami in zakonodajalci.